Čas branja: 7 minut

Sveti nedolžni, mučenci

Racconta l’evangelista Matteo che, nato Gesù a Betlemme, alcuni Magi si presentarono dal re Erode per chiedergli dove fosse il bambino – il re dei Giudei – per poterlo adorare.

Erode, temendo di perdere il trono, ne volle sapere di più con l’intenzione di farlo assassinare. Consultò gli scribi e poi chiese ai Magi di cercarlo e di tornare a riferirgli in quale luogo si trovasse.

Ma i Magi, racconta il Vangelo, “avvertiti in sogno di non tornare da Erode, per un’altra strada fecero ritorno al loro Paese”.

In ko je Herod spoznal, da so se magi norčevali iz njega, je postal besen in – beremo še enkrat – »poslal pobiti vse otroke, ki so bili v Betlehemu in na vsem njegovem ozemlju in so bili stari dve leti in manj«.

Mala avantgarda

La Chiesa venera questi Innocenti come martiri dai primi secoli, e poiché strappati alla vita poco dopo la venuta al mondo di Cristo, ne fa memoria a ridosso del Natale.

Per volere di Pio V la celebrazione è stata elevata a festa. Prudenzio, poeta vissuto nel IV secolo, nell’inno dell’Epifania del Liber cathemerinòn li definisce “flores martyrum”, fiori dei martiri, “divelti dal persecutore di Gesù Cristo, come tanti teneri germogli”. “I bambini, senza saperlo, muoiono per Cristo, mentre i genitori piangono i martiri che muoiono. Cristo rende suoi testimoni quelli che non parlano ancora”, spiega in un sermone il vescovo San Quodvultdeus.

In nadaljuje: »O čudoviti dar milosti! Kakšne zasluge so imeli ti otroci, da so tako zmagali? Še ne govorijo in že priznavajo Kristusa! Niso še sposobni soočiti se z bojem, ker še ne premikajo okončin, pa vendar že zmagoslavno nosijo palmo zmage.«

Skratka, sveti nedolžni so majhna predvodnica vojske mučencev, ki so s svojo krvjo pričali in še vedno izpričujejo svojo pripadnost Kristusu, čista bitja, ki so napisala prvo stran dolgega seznama krščanskih mučencev.

Nedolžne žrtve včeraj in danes

Per la tradizione cristiana occidentale l’episodio evangelico dei Santi Innocenti Martiri è un tipico esempio di quanto la sete di potere possa spingere ad atroci delitti. I bambini di Betlemme sono infatti vittime dell’odio spietato di Erode verso chi avrebbe potuto ostacolare i suoi piani di potenza e di dominio.

Su questo tema, e sulla storia dei bambini di Betlemme, nel corso dei secoli sono state realizzate svariate opere d’arte. Nel 2016, proprio nel giorno dei Santi Martiri Innocenti, Papa Francesco ha indirizzato ai vescovi una lettera esortandoli ad “ascoltare il lamento e il pianto di tante madri, di tante famiglie, per la morte dei loro figli, dei loro figli innocenti” che è lo stesso “gemito di dolore delle madri che piangono la morte dei loro figli innocenti di fronte alla tirannia e alla sfrenata brama di potere di Erode”.

»Jok, – je zapisal papež –, ki ga še danes lahko poslušamo, ki se dotakne naše duše in ga ne moremo in nočemo prezreti ali utišati«.

Da queste parole, Francesco fa nascere un invito ai vescovi di tutto il mondo perché proteggano l’innocenza dei piccoli “dai nuovi Erode dei nostri giorni”, che la fagocitano e spezzano “sotto il peso del lavoro clandestino e schiavo, sotto il peso della prostituzione e dello sfruttamento. Innocenza distrutta dalle guerre e dall’emigrazione forzata”.

Obenem je papež priporočil tudi poslušanje solz in žalosti Cerkve, ki prosi za odpuščanje in »ne joče le pred bolečino svojih najmlajših otrok, ampak tudi zato, ker pozna greh nekaterih svojih članov. : trpljenje, zgodovina in bolečina mladoletnikov, ki so jih duhovniki spolno zlorabljali«.

vir © Vatikanske novice – Dikasterij za komuniciranje

Vsi vzhodni in zahodni liturgični koledarji imajo ta praznik. V liturgičnem letu, ki se odvija po kronološkem pripovedovanju evangeljskih dogodkov, je zgodba sv.poboj nedolžnih ha trovato la sua logica collocazione accanto al mistero del Natale.

Praznik in kult svetih Nedolžnih, ki «Kristusa niso priznali z besedo, ampak s svojo smrtjo», nas spominja, da je mučeništvo, preden je človekovo spoštovanje svojemu Bogu, milost, zastonj Gospodov dar.

Resnično bi morali praznik nedolžnih obhajati po Bogojavljenju, ker so ga nehote povzročili modri, ki so prišli z Vzhoda, da bi častili Dete, rojeno v betlehemskem hlevu.

Cerkev časti ta zbor otrok kot mučencev («infantes" ali "nedolžni«), nezavedne žrtve sumljivega in krvoločnega kralja Heroda, iztrgane iz materinega naročja v zelo rosnih letih, da bi s svojo krvjo napisale prvo stran častnega zvitka krščanskih mučencev in si po Jezusovi obljubi zaslužile večno slavo: «...kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel». (Mt 10,39)

Zanje današnja liturgija ponavlja besede pesnika Prudencija: "Pozdravljene, o rože mučenikov, ki jih je na pragu jutra zabaval preganjalec Jezusov, ko besni vihar reže novorazcvetele vrtnice. Bili ste prva žrtev, žrtvovana nežna čreda in na istem oltarju ste prejeli palmo in krono”.

Epizoda je z običajno ekspresivno bistvenostjo upovedana le v Matejevem evangeliju, ki je bil namenjen predvsem judovskim bralcem in je torej imel namen pokazati Jezusovo mesijanstvo, v katerem so se uresničile starodavne prerokbe: «Ko je Herod spoznal, da so se mu magi norčevali, je postal besen in poslal pobiti vse otroke v Betlehemu in njegovem ozemlju, stare dve leti in manj, kar je ustrezalo času, o katerem so ga obvestili magi.

Tedaj se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju: Vpitje se je zaslišalo v Rami, jok in silno jokanje; Rachele žaluje za svojimi otroki in se ne želi tolažiti, ker jih ni več.» (Mt 2,16-18)

Jezus je poboju ušel, ker je angel Jožefa v sanjah posvaril in mu naročil, naj pobegne v Egipt: Sveta družina se je v Judejo vrnila šele po Herodovi smrti.

L’origine di questa festa è molto antica. Compare già nel calendario cartaginese del IV secolo e cent’anni più tardi a Roma nel Sacramentario Leoniano.

Danes, z novo liturgično reformo, ima praznovanje vesel značaj in ne več žalovanja, kot je bilo na začetku, kar je v sozvočju z lepimi srednjeveškimi običaji, ki so ob tej priložnosti obhajali praznik "pueri” kora in oltarne službe.

Med nenavadnimi manifestacijami se spominjamo, da so kanoniki prišli s svojih stojnic ob petju verza «Depozit močan sedež in exaltavit humiles». Od tega trenutka so otroci, oblečeni v insignije kanonikov, usmerjali celoten urad dneva.

Nova liturgija, ki ni želela poudariti folklornega značaja, ki ga je imel ta dan skozi zgodovino, je želela obdržati to praznovanje, ki ga je na raven praznovanja povzdignil sv. Pij V. (Antonio Michele Ghislieri, 1566-1572), zelo blizu. praznik božič, ki nedolžne žrtve uvršča med "comites Christi“, da obdamo zibelko malega Jezusa z graciozno množico majhnih otrok, oblečenih v bela oblačila nedolžnosti, majhne predhodnice vojske mučencev, ki bodo s svojo krvjo pričali o svoji pripadnosti Kristus.

vir © gospeloftheday.org


Svojih 5x1000 donirajte našemu društvu
Vas nič ne stane, pri nas je vredno veliko!
Pomagajte nam pomagati malim bolnikom z rakom
pišete:93118920615

Brati:

Pustite komentar

Najnovejši članki

Gesù e discepoli
5 Maggio 2024
La Parola del 5 maggio 2024
Nella notte è tutto scuro
4 Maggio 2024
Trovare rifugio
tanti volti nel mondo, pace
4 Maggio 2024
La Parola del 4 maggio 2024
mano che porge il cuore
3. maj 2024
Preghierina del 3 maggio 2024
amicizia, mano nella mano
3. maj 2024
Ho bisogno di sentimenti

Prihajajoči dogodki

×