cvetna nedelja

Čas branja: 8 minut

Cvetna nedelja – Dominika v Palmisu

Iz homilije g Sveti Janez Pavel II (13. april 2003):

 “Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!” (Mc11.9).

Bogoslužje cvetne nedelje je skoraj aslovesni vhodni portalv velikem tednu. Sodelavecdva kontrastna trenutka: dobrodošlica Jezusa v Jeruzalemu in drama pasijona; L'"Hozana” praznični in večkrat ponovljeni vzklik: “Križaj ga!”; zmagoslavni vstop in očiten poraz smrti na križu. Tako predvidite"Zdaj"v kateri bo moral Mesija zelo trpeti, bo umorjen in bo tretji dan vstal (primMt16,21) in nas pripravlja, da v polnosti živimo velikonočno skrivnost.

“Jubilejna, jeruzalemska hči! / Glej, tvoj kralj prihaja k tebi” (Zc, 9,9). Mesto, v katerem živi spomin na Davida, se veseli Jezusa; mesto prerokov, od katerih so mnogi tam umrli mučeništvo za resnico; tamMesto miru, ki je skozi stoletja poznala nasilje, vojne, deportacije.

Nekako lahko Jeruzalem štejemo zaMesto - simbol človeštva, še posebej v dramatičnem začetku tretjega tisočletja, ki ga živimo. Zato dobijo obredi cvetne nedelje posebno zgovornost. V tolažbo odmevajo besede preroka Zaharija: »Veseli se silno hči sionska, / veseli se, hči jeruzalemska! / Glej, tvoj kralj prihaja k tebi. / On je pravičen in zmagovit, / ponižen, jezdi osla / … bojni lok bo zlomljen, / narodom bo mir oznanjal« (9,9-10). Danes praznujemo, ker Jezus,Kralj miru.  

Nato so ob spustu z Oljske gore tekli Kristusu naprotiotroci in mladostniki Jeruzalema, navijanje in mahanje s prazničnimi oljčnimi in palmovimi vejicami. […]

“Tukaj je tvoja mati!« (Jn 19,27) Te besede Jezus naslavlja vsakemu izmed vas, dragi prijatelji. Prosi te tudi, da vzameš Marijo za svojo mater.«v vašem domu«, da jo sprejmete »med svojim premoženjem«, ker »je ona tista, ki vas v materinski službi vzgaja in vzgaja, dokler se Kristus v celoti ne oblikuje v vas«. Naj Marija poskrbi, da se velikodušno odzovete na Gospodov klic ter z veseljem in zvestobo vztrajate v krščanskem poslanstvu! […]

“Resnično je bil ta človek Božji Sin!” (Mc15.39). Poslušali smo jasno izpoved vere, v kateri nastopi stotnik,«Videl sem ga tako umreti” (tam). Presenetljivo pričevanje rimskega vojaka izvira iz tega, kar je videl, ko je prvi razglasil, da je križani človek "bil je božji sin”.

Gospod Jezus, tudi mi"videli" smo, kako ste trpeli in kako ste umirali za nas. Zvest do skrajnosti si nas s svojo smrtjo rešil smrti. S svojim križem si nas odrešil.

Nema priča teh odločilnih trenutkov za zgodovino odrešenja si ti, Marija, žalostna Mati.

Daj nam svoje oči, da bomo v obličju Križanega, iznakaženega od bolečine, prepoznali podobo veličastnega Vstalega.

Pomagaj nam, da ga objamemo in mu zaupamo, da bomo vredni njegovih obljub.

Pomagaj nam, da mu bomo zvesti danes in vse življenje. Amen!

vir © press.vatican.va

Zgodovina

La Domenica della Passione, detta anche delle Palme, rappresenta il grande portale attraverso il quale entriamo nella Settimana Santa, tempo durante il quale contempliamo gli ultimi momenti della vita di Gesù.

Si ricorda l’entrata di Gesù in Gerusalemme, accolto da una folla festante, e quindi la memoria della sua Passione.

Già nel 400 a Gerusalemme era praticata la processione delle palme. La Messa è interamente caratterizzata dal tema della passione di Gesù: ciò vale in particolare con il testo dei vangeli che, a seconda dell’anno corrispondente, presentano il racconto della passione.

Prvo berilo, vzeto iz knjige preroka Izaija (Pesem Gospodovega služabnika, Izaija 50), postane molitev v 22. psalmu z refrenom "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil”. Una paura che porterà comunque Gesù a obbedire al Padre “Fino alla morte in croce” ricorda il testo dei Filippesi, scelto come II lettura.

Ne gre le za praznovanje »žalovanja« in »žalovanja«, temveč za teden, ki izraža »srce« velikonočne skrivnosti, ko Jezus daruje svoje življenje za naše zveličanje: iz ljubezni je Jezus postal človek in iz ljubezni dati življenje. V tej poslušnosti Jezus ljubi Očeta in ljubi može, ki jih je prišel rešit.

Na cvetno nedeljo se nam ponuja razlaga našega življenja in naše usode. Vsa naša bolečina in žalovanje najdeta odgovor v Jezusu: ob vsakem vprašanju, zakaj trpimo, zakaj umiramo, zakaj sprejemamo toliko odločitev, ki so v človeških očeh nerazumljive, nam Jezus ni dajal nejasnih odgovorov, ampak z njegovo življenje mi je rekel, da je z nami, ob nas. Vse do konca. Nikoli ne bomo sami v svojem veselju in trpljenju. Jezus je tam.

Praznovanje, ki prosi za razumevanje, namesto z besedami, s tišino in molitvijo, skušajo vanj vstopiti s srcem.

Sedi tukaj, medtem ko bom šel tja in molil. In vzel je s seboj Petra in oba Zebedejeva sinova, začel je čutiti žalost in tesnobo ... »Oče moj, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene! Toda ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš« ... Prihaja Juda, eden od dvanajsterih, in z njim velika množica z meči in kiji, ki so jo poslali véliki duhovniki in starešine. Izdajalec jim je dal znak, rekoč: »On je tisti, ki ga bom poljubil; aretirajte ga!" (glej Mt 26,36-37,47-48).

Ko je bil Peter na dvorišču, je prišel eden od mladih služabnikov velikega duhovnika in, ko je videl Petra, da se greje, mu je pogledal v obraz in rekel: »Tudi ti si bil z Nazarečanom, z Jezusom«. A je to zanikal z besedami: "Ne vem in ne razumem, kaj govorite." Potem je šel ven proti vhodu in zakikirikal je petelin ... "Res je, prav gotovo si eden izmed njih, pravzaprav si Galilejec".

On pa je začel preklinjati in preklinjati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« In takoj je drugič zapel petelin. In Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: "Preden se pesem dvakrat zapoje, me boš trikrat zatajil." In planil je v jok (Mr 14,66-70).

Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Lobanja, so križali njega in tamkajšnje zločince, enega na desni in enega na levi. Jezus je rekel: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo." Nato so si razdelili njegova oblačila in žrebali ... Eden od zločincev, ki je visel na križu, ga je žalil. »Ali nisi ti Kristus? Reši sebe in nas!”. Drugi pa ga je grajal, rekoč: »Ti se ne bojiš Boga«… In rekel je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo«.

Odgovoril mu je: "Resnično ti povem: danes boš z menoj v raju." Bilo je že okoli poldneva in stemnilo se je po vsej deželi do treh popoldne, ker je bilo sonce v mrku. Zagrinjalo templja je bilo pretrgano na pol. Jezus je z močnim glasom zavpil: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha. Ko je to rekel, je izdihnil (Lk 23,33-34, 39-46).

Molitev

Gospod Jezus,
med navijaškimi množicami
prispeli ste v Jeruzalem.

Poslušen do konca,
izroči svojega duha Očetu,
dal si svoje življenje, da bi nas rešil.
Usta koliko danes
kličejo te "Davidov sin"
jutri bodo kričali "Križaj ga".

Isti učenci, ki so obljubili
da ostanejo s teboj do konca, te zapustijo.
In jaz, Gospod?
Zavedam se, da te težko dohajam.

Zavedam se te molitve
težko se izraža.
jecljam. ustavim se. razmišljam.

opazim
da sem kot Juda pripravljen
izdati Ljubezen z gestami ljubezni.
Tako kot Pilat sem pripravljen
braniti resnico,
dokler ne zahteva osebnega plačila.

Tako kot Peter sem pripravljen
veliko obljub,
ampak prav tako sem te pripravljen zapustiti.
Tako kot učenci sem pripravljen
da ti obljubim zvestobo,
in nato izginejo v anonimnost.

Ugotovim tudi, da …
kot Marija žalostna,
v tišini te lahko spremljam z ranjenim srcem
po vaši cesti Via Crucis.
Kot ljubljeni učenec,
z Mario vem, kako ostati blizu tebe,
do vznožja križa.

Kot dober tat,
Znam prepoznati svoje napake
in me izroči svojemu usmiljenemu srcu.
Tako kot centurion,
Lahko prepoznam
da si moj Gospod in moj Bog.

Jezus, mož križa,
Sin in brat,
usmili se me!
Pomagaj mi ostati za tabo.
S tabo.
Živeti v tebi in zate.

(Molitev AV)