Slovesnost binkošti

Tempo di lettura: 11 minuti

Preberite pomen in zgodovino binkoštnega praznika

Pomen

Binkošti(vstarogrški: πεντηκοστή [ἡμέρα],binkošti [hēméra], tj. »petdeseti [dan]«) je enazabava kristjanv katerem se praznuje izlitjeSveti Duh, dariloJezusin rojstvoCerkev.

Pade na petdeseti dan od dnevaVelika nočvključno (od tod tudi ime), ofnedelja, torej konec sedmega tedna po veliki noči, in je torej enapremična strankaodvisno od datuma velike noči. Predvsem praznuje začetek žetve, nato pa kot drugi pomen praznuje dar zakona.

Binkoštije tudi starogrško ime praznikajudovskoodŠavuot, ki predstavlja praznik zahvalnosti.

(vir Wikipedia)

judovski praznik

Prvotno judovski praznik za praznovanje začetka žetve, ki je padla 50 dni po Velika noč judovsko,Binkoštipostal je eden najpomembnejših krščanskih praznikov, ob katerem se spominjajo trenutka, ko je Sveti Duh stopil na Marijo in apostole, zbrane v Cenaklju. Ta dogodek pomeni pravi rojstni list misijonskega začetka Cerkve.

Če se poglobimo v judovski izvor, Binkošti res pomenijo50. dan. Si trattava di una festa di pellegrinaggio (verso Gerusalemme) per ringraziare Dio dei frutti donati alla terra, a cui in seguito si aggiunse anche la commemorazione del più grande dono che Dio fece agli ebrei: la proclamazione delle leggi divine sul Monte Sinai.

Binkošti so že v četrtem stoletju postale tudi kristjanski praznik, vendar v čast Svetemu Duhu, v katerem so krstili tiste, ki ga med velikonočno vigilijo niso mogli prejeti.

iz Apostolskih del

Poročilo o sestopu Svetega Duha nad Marijo in apostole najdemo v Apostolskih delih (2. poglavje):
Ko se je bližal konec binkoštnega dne, so bili vsi skupaj na istem mestu. Nenadoma je z neba zagrmelo, kot bi pihal močan veter in napolnil vso hišo, kjer so bili.

Prikazali so se jim ognjeni jeziki, ki so se razdelili in počivali na vsakem od njih; in vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal govoriti.

Takrat so bili v Jeruzalemu pobožni Judje iz vseh narodov pod nebom. Ko je zaslišal ta hrup, se je zbrala množica in se čudila, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku. Bili so začudeni in zunaj sebe od začudenja so rekli: »Ali niso ti, ki govorijo, vsi Galilejci? In kako to, da jih vsak slišimo govoriti naš materni jezik?«

Sveti Duh

Kot »tretja oseba« Svete Trojice sem ISveti Duh è il principio di unificazione della Chiesa e della santificazione dei fedeli. Rappresentato nel Vecchio Testamento come forza divina in grado di produrre la naturale vita cosmica ed elargire doni miracolosi e profetici, mentre nel Nuovo Testamento è spesso una forza carismatica.

Sveti Duh je tudi temelj enakega dostojanstva za vse vernike, ki je podarjeno med krstom, s podelitvijo svojegasveto daš.

I doni dello Spirito Santo sono (stando all’insegnamento tradizionale di Isaia): consiglio, intelletto, fortezza, pietà, sapienza, scienza e timore di Dio. Tali doni sono poi confermati con il sacramento della Cresima.

Redko upodobljen v človeški podobi, pride Sveti Duhzastopanov mnogih delih in spisih kot svetlobni oblak, prežet z božansko milostjo, kot čisti beli golob, pa tudi kot ogenj, starodavni simbol življenja in smrti.

Sveti Duh pridepriklicanob različnih liturgičnih priložnostih, vključno s krstom in birmo ali slovesno liturgijo v svetem redu, pa tudi ob najpomembnejših priložnostih, kot je začetek konklava za papeške volitve. Vse priložnosti, v katerih se kliče in roti božanska pomoč, da bi sledili najboljši poti za dobrega kristjana.

vir Vatican.com

Slovesnost binkošti

La solennità della Pentecoste viene celebrata 50 giorni dopo la Pasqua: festa durante la quale si fa memoria del dono dello Spirito Santo, che va a colmare la confusione di Babele (cfr Gn 11): in Gesù, morto, risorto e asceso al Cielo, i popoli tornano a comprendersi nell’unica lingua, quella dell’amore.

Nella prima metà del III secolo già Tertulliano e Origene parlano della Pentecoste come di una festa che segue quella dell’Ascensione. Nel IV secolo la Pentecoste è una festa già comunemente celebrata a Gerusalemme, come ricorda la pellegrina Egeria, e propone il tema del rinnovamento che la venuta dello Spirito ha operato nel cuore degli uomini.

La Pentecoste affonda le sue radici nel popolo ebraico, con la festa delle Settimane: una ricorrenza di origini agricole in cui si esaltavano le primizie della mietitura e si festeggiava il raccolto dell’anno. Successivamente, gli ebrei ricordarono la rivelazione di Dio a Mosè sul Monte Sinai con il dono delle Tavole della Legge, i Dieci Comandamenti.

Zato za kristjane postane trenutek, v katerem se Kristus, ko se vrne k Očetovi slavi, navzoči v srcu človeka po Duhu, zakonu, ki ga je dal Bog in je zapisan v srcih: »Nova in dokončna zaveza je ne temelji več na postavi, napisani na kamnitih ploščah, ampak na delovanju Božjega Duha, ki vse dela novo in je vklesano v mesena srca« (papež Frančišek, splošna avdienca 19. junija 2019). Z binkoštimi se začne Cerkev in začne njeno evangelizacijsko poslanstvo.

“Mentre il giorno di Pentecoste stava per finire, si trovavano tutti insieme nello stesso luogo. Venne all’improvviso dal cielo un rombo, come di vento che si abbatte gagliardo, e riempì tutta la casa dove si trovavano.

Jeziki so se jim prikazali kot ogenj, ki se je razdelil in počival na vsakem od njih; in vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal moč govoriti." (Apostolska dela 2, 1-4)

Cerkveni čas

Velikonočni čas se ni končal s slovesnostjo vnebohoda, ampak se končuje danes, z slovesnostjo binkošti, dneva, ko Gospod pošlje Svetega Duha nad učence. Ta dar nam omogoča, da gremo »do konca zemlje«, da bi pričevali za Jezusa (glej prejšnjo nedeljo, Apd 1,17). Lahko bi rekli, da se prav z binkoštimi začenja naš vzpon k Očetu.

"Preveč" za dobrodošlico in razumevanje

Il Vangelo della Liturgia di oggi (Gv 15, 26-27; 16, 12-15) ci dice qualcosa dell’opera dello Spirito in noi. Gesù parla a lungo con i suoi discepoli prima della sua passione, e ad un certo punto afferma di avere tante altre cose ancora da dire; ma aggiunge che per ora i discepoli “non sono in grado di portarne il peso” (Gv 16,12).

C’è un “troppo” di cui non siamo in grado di portarne il peso. C’è qualcosa che non possiamo ottenere solo con la nostra intelligenza, con le nostre ricchezze, tanto meno con il potere, con l’uso della forza.

Prav Duh je tisti, ki nam omogoča življenje, vredno Božjega daru; dela nas sposobne tega »preveč«, tega več. Sega točno tja, kamor sami ne moremo. In to počne od znotraj: ne nalaga nam dodatnega bremena, ne zahteva od nas dodatnega napora. Vodi nas k resnici, ki ni ideja, ampak sam Jezus, ki nas vzgaja, da postanemo majhni, ubogi, da se naučimo narediti prostor Bogu in drugim.

In fondo, la Pentecoste è proprio la festa della fraternità, della comprensione, della comunione. Se con la Torre di Babele (cfr Gn 11) gli uomini hanno tentato di costruirsi la loro autonomia, alla fine si sono accorti che si stavano costruendo l’uno contro l’altro, in quanto non avevano più la capacità di accordarsi, di capirsi.

Dokaz, da nas napredek oziroma množenje komunikacijskih sredstev po eni strani dela bolj avtonomne, po drugi strani pa razkriva, koliko težav je medsebojno razumevanje zaradi nezaupanja, ki ga vse to vliva v srca in misli. Sveti Duh je tisto »zdravilo«, ki omogoča govoriti v novih jezikih, saj je edini dar, ki lahko ustvarja nova srca.

vir Vaticannews.va

Homilija s Papež Benedikt XVI
(nedelja, 4. junij 2006)

Dragi bratje in sestre!

Na binkoštni dan se je Sveti Duh z močjo spustil nad apostole; Tako se je začelo poslanstvo Cerkve v svetu. Jezus sam je enajsterico pripravil na to misijo tako, da se jim je po svojem vstajenju večkrat prikazal (gl.pri 1,3).

Je pred vnebohodom v nebesa naročil, naj»Ne odhajajte iz Jeruzalema, ampak počakajte, da se izpolni Očetova obljuba«(primpri1,4-5); to je vprašal, kajostali so skupajpripraviti na prejem daru Svetega Duha. In zbrali so se v molitvi z Marijo v Veliki sobi v pričakovanju obljubljenega dogodka (prim.pri1.14).

Restare insieme fu la condizione posta da Gesù per accogliere il dono dello Spirito Santo; presupposto della loro concordia fu una prolungata preghiera. Troviamo in tal modo delineata una formidabile lezione per ogni comunità cristiana. Si pensa talora che l’efficacia missionaria dipenda principalmente da un’attenta programmazione e dalla successiva intelligente messa in opera mediante un impegno concreto.

Gospod seveda prosi za naše sodelovanje, a pred kakršnim koli našim odgovorom je potrebna njegova pobuda: njegov Duh je pravi protagonist Cerkve. Korenine našega bitja in našega delovanja so v modri in previdni Božji tišini.

Podobe, s katerimi sveti Luka nakazuje izbruh Svetega Duha – veter in ogenj – spominjajo na Sinaj, kjer se je Bog razodel izraelskemu ljudstvu in jim podelil svoje zavezništvo (gl.npr19,3ff). Tam je bil praznik Sinaj, ki ga je Izrael praznoval petdeset dni po pashiPraznik zaveze.

Ko že govorimo o ognjenih jezikih (primpri2,3), sveti Luka želi Binkošti predstaviti kot nov Sinaj, kot jePraznik nove zaveze, in cui l’Alleanza con Israele è estesa a tutti i popoli della Terra. La Chiesa è cattolica e missionaria fin dal suo nascere.

Univerzalnost odrešenja je pomembno poudarjena s seznamom številnih etničnih skupin, ki jim pripadajo tisti, ki slišijo prvo oznanilo apostolov:»Mi smo Parti, Medijci, Elamiti in prebivalci Mezopotamije, Judeje, Kapadokije, Ponta in Azije, Frigije in Pamfilije, Egipta in delov Libije blizu Cirene, tujci iz Rima, Judje in spreobrnjenci, Krečani in Arabci in jih slišimo oznanjati v naših jezikih velika božja dela"(Apostolska dela 2,9-11).

Il Popolo di Dio, che aveva trovato al Sinai la sua prima configurazione, viene quest’oggi ampliato fino a non conoscere più alcuna frontiera né di razza, né di cultura, né di spazio né di tempo.

Za razliko od tega, kar se je zgodilo z babilonskim stolpom (primGn11,1-9), ko so ljudje, ki so nameravali z lastnimi rokami zgraditi pot v nebesa, na koncu uničili lastno sposobnost razumevanja drug drugega, na binkošti Duh z darom jezikov pokaže, da je njegova prisotnost združuje in preoblikujezmedenostvobhajilo.

Človekov ponos in sebičnost vedno ustvarjata delitve, gradita zidove brezbrižnosti, sovraštva in nasilja. The Sveti Duhnasprotno, naredi srca sposobna razumeti jezike vseh, ker ponovno vzpostavi most pristne komunikacije med Zemljo in Nebesi. Sveti Duh je Ljubezen.

Ma come entrare nel mistero dello Spirito Santo, come comprendere il segreto dell’Amore? La pagina evangelica ci conduce oggi nel Cenacolo dove, terminata l’ultima Cena, un senso di smarrimento rende tristi gli Apostoli.

Razlog je v tem, da Jezusove besede odpirajo zaskrbljujoča vprašanja: govori o sovraštvu sveta do njega in do njega, govori o svoji skrivnostni smrti in veliko drugih stvari je še treba povedati, toda apostoli trenutno ne sposoben nositi težo (glejJanez 16,12).

Da bi jih potolažil, razloži pomen svoje ločitve: odšel bo, a se bo vrnil; medtem pa jih ne bo zapustil, ne bo jih pustil sirot. Poslal bo Tolažnika, Očetovega Duha, in Duh bo tisti, ki bo oznanil, da je Kristusovo delo delo ljubezni: ljubezni do Njega, ki je daroval samega sebe, ljubezni do Očeta, ki ga je dal.

To je binkoštna skrivnost: Sveti Duh razsvetljuje človekovega duha in, ko razodeva križanega in vstalega Kristusa, nakazuje pot, kako mu postati bolj podoben, to je biti »izraz in instrument ljubezni, ki izhaja iz Njega«(Deus caritas est, 33).

Zbrana z Marijo, kakor ob njenem rojstvu, Cerkev danes moli: »Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernikov in prižgi v njih ogenj svoje ljubezni!«. Amen.

vir gospeloftheday.org