Čas branja: 5 minut

Ne striži mi kril! Prava ljubezen te naredi, da poletiš

Kazalo vsebine

Komentar k evangeliju z dne 4. junija 2023

Sveta Trojica - letnik A

Ex 34,4-6.8-9 Dn 3,52-56 2Kor 13,11-13 Jn 3,16-18

Kaj naj torej rečemo o Bogu, bratje?
Pravzaprav, če razumete, kaj želite povedati, to ni Bog.
Če bi lahko ugotovili,
razumeli ste resničnost, drugačno od Božje.
Če mislite, da ste lahko razumeli,
zaradi svoje domišljije ste se prevarali
Svetega Avguština,Govor52,vi,16

Izkušnja ljubezni

Ko smo zaljubljeni, ko smo čustveno vpleteni v odnos, ko se s strastjo posvetimo projektu za nekaj dobrega, ko se z velikodušnostjo damo v službo drugim, čutimo notranjo rast, se počutimo izpolnjene. Prav to je dinamika ljubezni: ko jo živimo, malo bolj uresničimo tisto, kar smo.

Če si skušamo predstavljati, ne da bi mogli popolnoma razumeti, kakšno bi bilo to spoznanje ljubezni, pripeljano do svoje polnosti, lahko slutimo nekaj o Bogu in poti, ki jo želi za nas. Z ljubeznijo postajamo vedno bolj podobni Ljubezni. Nasprotno, bolj ko dajemo prostora zlobi, zameri, zaničevanju, lažem, bolj se oddaljujemo od podobe Boga v sebi.

To pot človeka k božanskemu je slutil tudi Platon, ki jo na svoj način izrazi vFeders čudovito podobo: ljubezen daje ljubljenemu krila, ker daje duši doživeti nekaj božanskega.

Srečanje na pol poti

Besedila bogoslužja te nedelje izražajo poteze ljubezni in nam kažejo Božjo željo do nas: da bi se počutili polno ljubljene.

Ljubezen se združi in si dovoliš, da se spremeniš. Pravzaprav je v besedilu Eksodusa, ki nam je predlagano, opisano drugačno gibanje Mojzesa in Boga: Mojzesvstane in gre gor(Ex 34,4), nasprotno, Bog pravi besedilo,je prišel dol (Es 34,5). Le relazioni spesso si spezzano perché si va in direzioni opposte, non ci si guarda, non si tiene conto dell’altro.

Ljubimo se takrat, ko se potrudimo spremeniti celo svojo smer, da bi srečali drugega. Mojzes drži v rokah dve kamniti plošči, trdi kot vrat ljudstva (prim. 2 Mz 34,9), a Bog odpušča in nas daje v svojo dediščino. Pravzaprav se ljubezen spreminja: ko se ljubita, ko sta skupaj s srcem, si ne moreš kaj, da se ne spremeniš.

Življenje kot blagoslov

Znamenje ljubezni je hvaležnost: ko ljubiš, se ti tudi težave zdijo manj obremenjujoče, ko se ljubiš, se skupaj soočaš s stiskami, drug drugemu pomagaš nositi bremena. In to je tisto, kar spreminja pogled na realnost. Stvari ostajajo enake, vendar jih lahko vidimo z drugimi očmi. Življenje postane blagoslov, kot jeDanielova pesemvabi k ponovitvi to nedeljo.

Znaki ljubezni

Ljubezen se pozna. Obstajajo nezmotljivi znaki, ki nam omogočajo, da razumemo, ali smo ljubeči, ali se počutimo ljubljene. Zaradi ljubezni se počutimo izpolnjene: če se počutite potrti, razočarani, če se zdi, da so vam pristrižena krila, če ne morete leteti, morda to, kar doživljate, ni ljubezen. Sveti Pavel nas spominja, vDrugo pismo Korinčanom, da je ljubezen, torej božja podoba, znamenje njegove navzočnosti, veselje, je pogum, je mir.

Ljubezen rešuje

Ljubezen rešuje, pravi Jezus v dialogu z Nikodemom (Jn 3,17): tisti, ki te resnično ljubi, te noče uničiti, ne obsoja, ampak dela vse, da ti reši življenje. Brezobzirni in neusmiljeni sodnik ne ljubi, gane ga zamera. Sin ni prišel na svet, da bi obsodil, ampak da bi rešil. Toda ali s svojimi odnosi, pogosto pod krinko dobrega, skušamo drugega uničiti ali povrniti?

Ljubezen ni samoslavljenje

Jezus bi rad pomagal Nikodemu vstopiti v dinamičnost ljubezni, ki je zelo drugačna od statične narave postave, s katero je povezan in naklonjen: Duh diha, postava oblikuje! Ljubezen ne more biti statična, ker je izmenjava:ljubimec, pravi sveti Ignacij Lojolski,daje ljubljenemu tisto, česar ljubljeni nima!Ljubezen je torej vedno odnos, drugače ne bi mogla biti gibanje.

L’amore che Cristo ci rivela non può essere il motore immobile di Aristotele. Un Dio che ama non può essere chiuso nella solitudine dell’uno, altrimenti sarebbe autoreferenziale. Tutt’al più siamo noi che mettiamo al centro noi stessi e non riusciamo ad amare.

Tudi znotraj odnosa se lahko samo zdi, da smo tam: ko smo edina referenčna točka, ko so pomembni le naši razlogi in naše potrebe, takrat nismo ljubeči. V izolaciji ega ni ljubezni, ampak samo samoslavljenje.

Ljubezen je trinitarna

Če je ljubezen gibanje, potem tudi ne more biti izključevanje. Ljubezen je dobrodošla. Lahko sta dva in nikomur ne dovoliš vstopiti v prostor tega odnosa. To ni ljubezen, ampak zapor. Odnos, v katerem je ljubezen, postane generativen, je ploden. Skrbi ga za druge. Ljubezen obeh je v službi drugih.

Duh je ljubezen med Očetom in Sinom, ki jo dajeta vsakomur, ki ga želi sprejeti. Generativna dvojnost je trinitarna. To je dinamika ljubezni. Vsaka ljubezen, če je prava ljubezen, je lahko samo trinitarična, to je podoba, proti kateri potujemo.