Čas branja: 5 minut

San Carlo Borromeo, milanski nadškof in kardinal

Chi si trova sulle sponde del Lago Maggiore, la vede subito: è la statua di San Carlo Borromeo che domina le acque da Arona. Alta 35 metri, compreso il basamento, costruita nel XVII sec. in rame e ferro, la scultura rappresenta l’Arcivescovo di Milano in atto benedicente.

Ma soprattutto, il monumento ha una particolarità: è visitabile al suo interno, grazie ad una lunga scala. Chi si arrampica sui tanti gradini, quindi, può guardare il mondo sottostante attraverso due feritoie poste proprio sugli occhi del Borromeo.

In tu je nauk, ki ga je zapustil ta svetnik: gledati na svet skozi njegove oči, torej skozi dobrodelnost in ponižnost.

Od »škofa« do »velikana svetosti«

“Vescovo ragazzino” prima, “gigante della santità” poi, la vita di San Carlo Borromeo scorre tra questi due poli, in un’accelerazione dei tempi direttamente proporzionale alla sua azione pastorale.

Pravzaprav je mali Carlo napredoval: rojen 2. oktobra 1538 v Aroni v plemiški družini Borromeo, drugi sin Gilberta in Margherite, je pri samo 12 letih prejel naziv "commendatario" lokalne benediktinske opatije. Častni naslov mu prinese precejšen zaslužek, vendar se bodoči svetnik odloči, da bo svoje premoženje namenil za dobrodelnost ubogih.

Tridentinski koncil

Studia diritto canonico e diritto civile a Pavia e nel 1559, a 21 anni, diventa dottore in utroque jure. Pochi anni dopo muore il fratello maggiore, Federico. In molti gli consigliano lasciare l’ufficio ecclesiastico per porsi a capo della famiglia. Carlo decide invece di continuare il cammino sacerdotale: nel 1563, a 25 anni, viene ordinato presbitero e subito dopo consacrato vescovo.

V tej funkciji je sodeloval v zadnjih fazah Tridentinskega koncila (1562-1563), postal eden glavnih promotorjev tako imenovane "protireformacije" in sodeloval pri pripravi "tridentskega katekizma".

Milanski nadškof pri komaj 27 letih

Karel je leta 1565, star komaj 27 let, takoj udejanjil navedbe koncila, ki zahteva, da pastorji prebivajo v svojih škofijah, prevzel nadškofijo v Milan, della quale è stato nominato arcivescovo. Totale la sua dedizione alla Chiesa ambrosiana: per tre volte compie una visita pastorale su tutto il territorio, organizzandolo poi in circoscrizioni.

Ustanovil je semenišča za pomoč pri izobraževanju duhovnikov, gradil cerkve, šole, fakultete, bolnišnice, ustanavljal kongregacijo oblatov, posvetne duhovnike, daroval družinsko bogastvo revnim.

"Duše so zmagane na kolenih"

Obenem se je Carlo posvetil globoki reformi Cerkve od znotraj: v posebej občutljivi dobi za krščanstvo je »škof majhen fant” non ha timori a difendere la Chiesa contro le ingerenze dei potenti e non gli manca il coraggio di rinnovare le strutture ecclesiali, sanzionandone e correggendone le mancanze.

Zavedajoč se, da se mora reforma Cerkve, da bi bila verodostojna, začeti pri dušnih pastirjih, Boromej spodbuja duhovnike, redovnike in diakone, naj bolj verjamejo v moč molitve in pokore ter spremenijo svoje življenje v pravo pot svetosti. "Duše - pogosto ponavlja - pridobivate na kolenih."

»Pastirji so Božji služabniki in očetje ljudstva«

Pastoralno delovanje, ki ga tako resnično spodbuja Kristusova ljubezen, mu ne prihrani sovražnosti in odpora. Tako imenovani "Humiliati" - verski red, ki mu grozi doktrinarni odmik - je organiziral napad nanj, od zadaj je streljal vanj s harkebuzo, medtem ko je bil bodoči svetnik zbran v molitvi.

Napad se spodleti in Carlo nadaljuje svoje poslanstvo, ker "je želel pastirje, ki so Božji služabniki in očetje za ljudi, še posebej za uboge" (papež Frančišek, avdienca pri skupnosti Papeškega lombardijskega semenišča v Rimu, 25. 1. 2016) .

Milanska kuga

Arrivano gli anni ’70 del 1500 e, soprattutto, dilaga la peste: Milano è in ginocchio, piegata dall’epidemia e dalla carestia, può contare solo sul suo arcivescovo. E lui non si risparmia: fedele al suo motto episcopale, “Humilitas”, tra il 1576 e il 1577 visita, conforta e spende tutti i suoi beni per aiutare gli ammalati.

Njena prisotnost med ljudmi je tako stalna, da se bo zgodovinsko obdobje spominjalo kot "kuga San Carla" in stoletja pozneje bo o njej govoril celo Alessandro Manzoni v romanu "Zaročenca".

Na romanju h prtu

Milanski nadškof ima tudi temeljno vlogo pri prihodu prta v Italijo: da bi se odzvali na njegovo močno željo po molitvi pred svetim perilom, so se savojski vojvode leta 1578 odločili premakniti Kristusov prt iz Grad Chambéry, v Franciji, v Torinu, kjer bo ostal za vedno. Boromej je šel tja na romanje peš, hodil je štiri dni, se postil in molil.

"Scurolo" v milanski katedrali

Ma il suo fisico, provato da tante fatiche, comincia a cedere e nel novembre del 1584 si arrende: Carlo muore a soli 46 anni, lasciando però un’eredità morale e spirituale immensa. Viene beatificato nel 1602 da Clemente VIII e poi canonizzato nel 1610 da Paolo V.

Od takrat njegovi posmrtni ostanki počivajo v kripti milanske katedrale, v tako imenovanem "Scurolo", prekriti s ploščami iz srebrne folije, ki prikazujejo njegovo življenje.

Pomen imena Carlo: "močan, močan, svoboden" (arhaična nemščina).

San Carlo Borromeo
San Carlo Borromeo

vir © Vatikanske novice – Dikasterij za komuniciranje


Pomagajte nam pomagati!

San Carlo Borromeo 2
Z vašo majhno donacijo prinašamo nasmeh mladim bolnikom z rakom


Svojih 5x1000 donirajte našemu društvu
Vas nič ne stane, pri nas je vredno veliko!
Pomagajte nam pomagati malim bolnikom z rakom
pišete:93118920615

Brati:

Pustite komentar

Najnovejši članki

ragazzi che si amano in bicicletta
6. maj 2024
Dajte, kar vam je bilo dano
Spirito Santo Paraclito
6. maj 2024
Beseda 6. maja 2024
Lussy a casetta Eugenio
5. maj 2024
Molitev 5. maja 2024
Preoccupazione
5. maj 2024
Kako premagati ponos?
Gesù e discepoli
5. maj 2024
Beseda 5. maja 2024

Prihajajoči dogodki

×