Čas branja: 3 minute
Končno: dober dan
Povzetek
Takole sem: takoj ko zaslišim šelestenje listja, zamah s peruti tudi najmanjšega komarčka ali pa si predstavljam sinovo dihanje, ki postane še malo bolj oteženo kot sicer ali običajno, se zbudim!
Prebuditi se
Ob 5.45 vstanem: na štedilnik pristavim lonček za kavo, biskvit z marmelado in malo mleka.
Grem do računalnika, preverim e-pošto, preverim svoje spletne strani (vključno s to), stranišče.
Pokukam v spalnico, Eugenio blaženo spi. Malo se sprehodim po hiši, vsi še spijo.
Preverjanje posodobitev pametnega telefona: pojavna okna družbenih medijev. 7 je.
Grem ven na balkon spustit markize, izpraznim zalivalke polne demineralizirane vode iz klimatskih naprav in zalijem rastline.
Vse skupaj ne bo trajalo več kot 5 minut.
Presenečenje
Vrnem se v kuhinjo in zgrožena sem prestrašena, presenečena, navdušena, evforična in…. mirno, mirno: Eugenio udobno sedi v fotelju!
Prišla je sama, iz spalnice v kuhinjo!
Obstaja nekaj dvomov: kamera v spalnici ni posnela Eugenijevega gibanja; Poleg tega Eugenio še vedno nima fizične moči, da bi sam vstal, še manj pa sam hodil. Giuseppina še vedno mirno spi.
Ergo: kako je prišel sam v kuhinjo?
Zdaj drema, še vedno v svoji blaženosti. Še naprej ga gledam, v strahu!
Začuti mojo prisotnost in se zbudi: "živjo očka!« mi pravi.
Pogledam na uro in piše 7.15
“Pozdravljena ljubezen moja, dobro jutro«, in naredimo znamenje križa ter se zahvalimo Bogu za ta dar, za vse darove. Prižgem TV, da spremljam sveto mašo na kanalu tv2000, očitno se je že začelo, a ga z veseljem spremljamo.
“Kaj naj pripravim mlademu gospodu? običajni toast?", odgovori mi "super ideja očka, tako sem lačen!“
Zato mu pripravim njegov ljubljeni toast s tankimi rezinami in slanino ter mu natočim kapljico mleka v njegov vrček Strela McQueen.
Pripravljam ga tudi zase, da mu delam družbo pri zajtrku in tudi zato, ker je od mojega biskvita in marmelade minila več kot ena ura.
Vprežen v plenice se mu zdi neprijetno, da zajtrkuje kot gospod: zato mu odstranim puh, ki je zdaj prepojen z urinom, in mu ponovno nadenem njegovo klasično in udobno spodnje perilo.
Na zdravje z vrčki mleka in z Rubertovim zajtrkom!
Še enkrat me vpraša: "grem lahko po zajtrku nazaj spat?«, jaz pa sem mu še enkrat, a nikoli utrujena, odgovorila: »seveda ljubezen moja, lahko spiš kolikor hočeš!“
Torej, kot popoln "pogosti letak" letov na kavču v salonu, se ponovno odpravi na pot. spati.
Kako lepo dobro jutro, danes je res dober dan!