Preberite zgodbo o prazniku Kristusa Kralja vesoljstva
Povzetek
Slovesnost dneKristus Kralj, ki zaznamuje konec liturgičnega leta, v Cerkev katolik, v Cerkev Luteranski in v drugih krščanskih veroizpovedih nakazuje poseben spomin na Jezus Kristus viden kot kralj celotnega vesolja.
Z njim želimo poudariti, da je figura Kristus za katoličane predstavlja Gospoda zgodovine in časa.
Ta praznik je z okrožnico uvedel papež Pij XI.Skoraj prej” (“O kraljevanju Kristus«) z dne 11. decembra 1925.
Papež v okrožnici pravi: «In da bi bili želeni sadovi obilnejši in da bi bolj stabilni trajali v človeški družbi, je potrebno, da se spoznanje o kraljevskem dostojanstvu našega Gospoda čim bolj širi. V ta namen se nam zdi, da nič drugega ne more biti bolj koristno kot uvedba posebnega in pravega praznika Kristus Kralj.»
V običajni obliki rimskega obreda praznik sovpada z zadnjo nedeljo liturgičnega leta, v izredni obliki pa sovpada z zadnjo nedeljo v oktobru.
Tudi v ambrozijanskem obredu je slovesnost g Kristus Re ustreza zadnji nedelji bogoslužnega leta, vendar je – ker je ambrozijanski advent, s katerim se bogoslužno leto začne, dva tedna daljši od rimskega adventa – umeščen na začetek in ne na konec novembra.
naslov "Kristus Kralj” izvira iz nekaterih svetopisemskih odlomkov: v Novi zavezi Jezus Povedano jeKralj (βασιλεύς, basilèus), judovski kralj (βασιλεύς τῶν Ἰουδαίων, basilèus ton Iudàion), izraelski kralj (βασιλεύς Ἰσραήλ, basilèus Israèl), kralj kraljev (βασιλε ύς βασις). ιλέων, basilèus basilèon) skupaj 35-krat, predvsem v strastnih zgodbah, npr sin Davida (υἱός Δαυὶδ, uiòs Davìd) še 12-krat.

Leta 325 je bil v mestu Nikeja v Mali Aziji prvi ekumenski koncil. V tej okoliščini je definirana božanskost Kristus proti Arijevim herezijam: »Kristus in Bog, svetloba od svetlobe, Bog res od Bog Prav". 1600 let pozneje, leta 1925, je Pij XI. razglasil, da je najboljši način za premagovanje krivic priznanje kraljevine Kristus.
“Poiché le feste – scrive – hanno una efficacia maggiore di qualsiasi documento del magistero ecclesiastico, esse infatti istruiscono tutti i fedeli e non una sola volta ma annualmente, e raggiungono non solo lo spirito ma i cuori” (Enciclica Quas primas, 11 dicembre 1925).
Prvotni datum je bila zadnja nedelja v oktobru, torej nedelja pred praznikom vseh svetih« (prim. encikl.Quas Primas), ma con la nuova riforma del 1969 viene spostata all’ultima domenica dell’Anno Liturgico, divenendo chiaro che Jezus Kristus, il Re, è la meta del nostro pellegrinaggio terreno. I testi biblici cambiano in tutti e tre gli anni, e questo permette di cogliere compiutamente la figura di Jezus.
In quel tempo, Pilato disse a Jezus: “Sei tu il re dei Giudei?”. Jezus rispose: “Dici questo da te, oppure altri ti hanno parlato di me?”. Pilato disse: “Sono forse io Giudeo? La tua gente e i capi dei sacerdoti ti hanno consegnato a me. Che cosa hai fatto?”.
Odgovoril je Jezus: “Il mio regno non è di questo mondo; se il mio regno fosse di questo mondo, i miei servitori avrebbero combattuto perché non fossi consegnato ai Giudei; ma il mio regno non è di quaggiù”. Allora Pilato gli disse: “Dunque tu sei re?”. Rispose Jezus: “Tu lo dici: io sono re. Per questo io sono nato e per questo sono venuto nel mondo: per dare testimonianza alla verità. Chiunque è dalla verità, ascolta la mia voce” (Gv 18,33b-37).
Zadnja postaja
Celebriamo oggi l’ultima domenica dell’Anno liturgico, chiamata solennità di Nostro Signore Jezus Kristus, re dell’universo.
Questa meta ci era stata indicata nella prima domenica di Avvento e oggi vi giungiamo; e dato che l’anno liturgico rappresenta la nostra vita in miniatura, questa esperienza ci ricorda, e ancor prima ci educa, al fatto che siamo in cammino verso l’incontro con Jezus, Sposo, quando Egli verrà quale Re e Signore della vita e della storia.
Stiamo parlando della sua seconda venuta. La prima è nell’umiltà di un Bimbo deposto in una mangiatoia (Lc 2,7); la seconda è quando tornerà nella gloria, alla fine della storia, venuta che oggi celebriamo liturgicamente.
Obstaja pa tudi vmesni prihod, ta, ki ga doživljamo danes, v katerem Jezus predstavlja se nam v milosti svojih zakramentov in v obličju vsakega »malega« evangelija (glej »Če ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo ... Mt 18,2; ko mi smo Jezus nel volto dei fratelli e delle sorelle, il tempo in cui siamo invitati a trafficare i talenti ricevuti, ad assumerci ogni giorno le nostre responsabilità).
In na tej poti se nam bogoslužje ponuja kot življenjska šola, ki nas vzgaja za prepoznavanje Gospoda, ki je navzoč v vsakdanjem življenju, in nas pripravlja na njegov končni prihod.
Zabava, ki razkriva pot
Bogoslužno leto je simbol naše življenjske poti: ima svoj začetek in svoj konec, v srečanju z Gospodom. Jezus, Re e Signore, nel regno dei Cieli, quando vi entreremo attraverso la porta stretta di “sorella morte” (san Francesco).
Ebbene, all’inizio dell’anno liturgico (la I domenica di Avvento), ci è stata mostrata in anticipo la Meta verso cui avremmo mosso i nostri passi. Come se in vista di un esame ci fossero state date, un anno prima, le risposte alle domande!
To naj bi bil prirejen izpit; v liturgiji pa je to darilo Jezus, Mojster, ker nam omogoča, da vemo, katero pot izbrati (Jezus, stran), ki je mislil slediti (Jezus, Resnica), s kakšnim upanjem naj se oživimo (Jezus, Življenje, prim. Jn 14,6).
Radost iz sanj
V prvem berilu, vzetem iz knjige preroka Daniela (7,13-14), govorimo o videnju sin dell’uomo, il quale alla fine prenderà il posto di quanti lungo la storia si sono serviti del popolo anziché servirlo.
V tem pogledu je torej jasno, da obstaja izraz za tiste, ki uzurpirajo ljudi in jih izkoriščajo. Prišel bo dan, ko bo pravični in usmiljeni »kralj« prevzel vajeti zgodovine ljudstev.
Pričakovani kralj
V tem okviru upanja lahko torej beremo besedilo evangelija, ki nam ga bogoslužje predstavlja v dialogu med Pilatom in Jezus.
Jezus predstavlja se kot kralj, vendar njegovo kraljestvo ni od tukaj spodaj. Prav zares Jezus ne poskuša preživeti, saj meni, da je njegovo življenje boljše od poslanstva, ki ga je prejel Oče: On je preprosto kralj in je prišel na svet - pravi besedilo - da pokaže svojo kraljevino, ki sestoji iz pričevanja o Oče.
Življenje v službi Oče, Resnica življenja.
Kraljestvo in resnica
Il tema della “verità”, che tanto affascinerà Pilato ma non a tal punto da fermare l’esecuzione, chiede un’adesione: “Chiunque è dalla verità, ascolta la mia voce”.
E qui Pilato si fermerà, incapace di abbracciare la verità perché manipolato dai desideri della folla, verso la quale deve comunque pagare il prezzo politico.
S to svojo izbiro Pilat pokaže, kakšen je v resnici in čemu se v resnici pusti voditi, medtem ko Jezus do konca razodeti, Komu pripada in Komu služi toliko, da lahko reče: »Jaz sem Pot, Resnica, Življenje« (Jn 14,6).
Resnica in laž
La solennità odierna non solo porta allo scoperto chi è Pilato, ma si offre a ciascuno di noi per capire chi realmente stiamo servendo.
Al termine di questo anno liturgico diventa importante capire verso chi o cosa va il nostro cuore, perché dov’è il nostro tesoro, lì sarà anche il nostro cuore (Lc 12,34). Una domanda che può aiutarci a rimettere ordine nella nostra vita e nei nostri affetti, affinché non si vada dove va il cuore, ma si porti il cuore dove veramente deve andare.
Toda to od vas zahteva, da sprejmete, da je Jezus naš Kralj, tisti, ki edini resnično služi resnici našega življenja.
viri © vangelodelgiorno.org e Vatikanske novice
Zadnja posodobitev: 23. maj 2023 18:59 avtor Remigius Robert