Ni miru! Zakaj smo tako nagnjeni k razdoru
Komentar evangelija nedelje, 28. maja 2023
Povzetek
Binkoštna nedelja - leto A
Apostolska dela 2,1-11 Ps 103 1Kor 12,3-7.12-13 Jn 20,19-23
Mnogoterost, če nima kohezije enotnosti, je izvor delitev in prepirov
sveti Avguštin,Govor272/B, 2

The Killjoy Discord
Razdor je šifra človeškega obstoja. Vodijo nas, da se delimo, ustvarjamo drug drugega vojna, da nas gleda z nezaupanjem. Aktivno prispevamo h gradnji sveta zla.
Lo avevano capito anche gli antichi greci che avevano immaginato una dea specificamente dedita alla discordia.
Si tratta di Eris che Omero definisce “signora del dolore”. Eris è particolarmente attiva durante le guerre, accanto al fratello Ares, con lo scopo di rendere combattivi i cuori dei soldati in guerra.
Ena od slavnih epizod, ki jo vidi junak to se je zgodilo med banketom ob poroki Peleja in Tetide, na katerega Erida ni bila povabljena (vsi bi se radi izognili razdorom v trenutkih slavja). Da bi se maščevala, Eris med goste vrže jabolko, na katerem je pisalo "do najlepšega”.
Da qui la lite tra Era, Afrodite e Atena per contendersi il titolo onorifico.
Iz nepomembnega spora, kot je ta, lahko nastanejo škodljive posledice: pravzaprav bomo iz tega spora pripeljali do trojanske vojne!
Začenši s ponosom
Nesoglasja in delitve, kakršna se je zgodila v Babelu (prim. 1 Mz 11,1-9), kjer se ne razumemo več, so znak odsotnosti Duha. Razdvojenost je med nami, a velikokrat je tudi znotraj nas, ko se nasprotujoči glasovi mešajo in borijo v naših srce.
Di solito l’origine della divisione è la superbia, la pretesa di sembrare migliori degli altri: le tre dee greche si contendono un titolo persino illusorio.
Andiamo spesso dietro a gratificazioni che non esistono, si chiamano infatti vanità, cose vuote e inconsistenti, che però muovono il nostro animo a schierarsi a battaglia.
Ko trdimo, da smo prvi ali najboljši, drugi postane nasprotnik, ki ga je treba premagati: Eris, nesoglasje, naredi naše srce drzno, zaslepi vid, prepreči nam, da bi videli, kdo je pred nami, želimo le odstraniti drugi v iluziji, da bomo na ta način končno dobili svoj zaslužen prostor. Drugi nam s svojo prisotnostjo vrača podobo našega poraza in naše omejenosti.
Ustvari pogoje
Paradoksalno je, da čeprav je to običajno stanje človeškega srca, smo vsi pripravljeni priznati, da ne želimo živeti v razdeljenosti, vendar potrjujemo, da si želimo harmonije, miru in spokojnosti.
BesediloApostolska delanas opozarja na tiste pogoje, ki omogočajo prejem obhajila kot znamenje Duh.
Prima di tutto ci viene detto che i discepoli si trovavano nello stesso luogo (cf At 2,1): non sono dispersi, non stanno lavorando ciascuno per se stesso, ma si ritrovano, forse per condividere coraggiosamente quello che stanno vivendo.
Ne branijo se in ne ločujejo. Ostati na istem mestu pomeni prenehati se bojevati drug proti drugemu, živeti skupaj, kar nam je drago. Sta v istem projektu, v isti želji, v istih sanjah.
Deliti
L’immagine dello Spirito descritta in questo testo è quella di uno stesso fuoco che si divide, una stessa sorgente, da cui ciascuno riceve.
Duh je tam, kjer si želimo deliti, kjer se nihče ne drži zase, kjer se prepoznamo otroci enega samega oče, dove mettiamo insieme quello che abbiamo, le nostre risorse, le nostre conoscenze, i nostri doni.
Sestavljanje in deljenje je pogumno dejanje in zato ni tako pogosto. Običajno iščemo svoj lastni interes.
Komunicirati
Učinek Duha je obhajilo ker se učenci razumejo, čeprav govorijo različne jezike. Ne po naključjukomuniciratiinobhajiloimajo isti koren:cum–munus, združiti amunus, ki je hkrati dar in odgovornost.
Il segno della comunione è il successo della comunicazione: parliamo la stessa lingua, cioè riusciamo a capirci, perché abbiamo nel cuore lo stesso desiderio.
Quando la comunione si spezza, non ci si capisce più, si diventa estranei.
Če dobro pomislimo, je tisto, kar lomi občestvo, vse, kar ne izhaja iz Duha: ne moremo več razumeti drug drugega, ko vsak išče samo svoje razloge, ko poskušamo trik drugi, ko se skrivamo za svojimi predsodki.
Sad odpuščanja Duha
Nasprotno pa besediloJanezov evangelijnas spomni, da tam, kjer jeljubezen, kot je rekel sveti Avguštin, ne more biti strahu (primIzpovediI,14): kdaj Jezus je sredi skupnosti in daje Duha, se začnejo odpirati vrata cenakla, seveda ne takoj, je pa začetek neke poti.
In sad Duha nam poveJanezov evangelij, è la capacità di perdonare: lo Spirito è pace.
Se non perdoniamo, tratteniamo presso di noi il male, il rancore, la rabbia. Perdonare vuol dire lasciar andare.
To ni osvoboditev le za tistega, ki mu je odpuščeno, ampak tudi za tistega, ki odpušča. Duh je tam, kjer je odpuščanje.
Neulovljivo
Duh je kot veter (At 2,2) e come soffio (Gv 20,22), è inafferrabile. Ne sentiamo gli effetti, ma non possiamo né afferrarlo, né trattenerlo.
Duh piha, kjer hoče, lahko ga kličemo, čakamo, ustvarjamo pogoje, da ga sprejmemo, a vedno nas preseneti s svojo prisotnostjo.
V svojem življenju lahko izbiramo, ali bomo priklicali navzočnost Duha ali pa bomo še naprej metali jabolka na bankete drugih samo zato, ker nismo bili povabljeni!
Preberi notri
- Sem oseba, ki ustvarja občestvo ali vnaša razdor?
- Kje lahko prepoznam delovanje Svetega Duha v meni in okoli mene?
Z dovoljenjem © ♥ Oče Gaetano Piccolo SJ
